Modulacija


Modulacija je tehnika za stiskanje informacij (zvok, glasba, slika ali podatki) na nosilni val prenosne radijske frekvence s spreminjanjem ene ali več značilnosti vala v skladu s potrebami signala. Obstajajo različne oblike modulacije, vsaka z namenom, da spremeni posebne značilnosti nosilnega vala. Najpogosteje se uporabljajo amplitudna modulacija (AM), frekvenčna modulacija (FM) in fazna modulacija (PM).

Amplitudna modulacija

Amplitudna modulacija (AM) je metoda modulacije, ki jo uporabljamo v AM načinu oddajanja. V tem sistemu se moč ali amplituda nosilnega vala spreminja v skladu s prilagoditvami signala. Ko je nosilni val tako moduliran, se del energije razširi stran od nosilca, tako da sega nad in pod nosilno frekvenco v višini spremenjene frekvence. Ta oblika modulacije ni zelo učinkovita za pošiljanje informacij; potrebna moč je razmeroma velika, saj je nosilni val, ki ne vsebuje nobenih podatkov, poslan skupaj z informacijami.
V različici amplitudne modulacije, ki se imenuje enostranska modulacija (SSB), je moduliran signal le na eno stran in ne vsebuje informacije o nosilcu. Informacijo je mogoče demodulirati le, če je nosilni val podan. To se običajno doseže z ustvarjanjem vala v sprejemniku na nosilni frekvenci.
Zgornji in spodnji stranski pasovi vsebujejo enake informacije. Z odpravo podvojenih podatkov v spodnjem bočnem pasu in nosilcu,se učinkovitost močno poveča. Zaradi tega se prostor v frekvenčnem pasu zmanjša in tako lahko več postaj dela na istem pasu. Ožja širina pasa tudi pomeni, da imamo na sprejemu manj šumov in motenj. Prav tako bo za isto moč z uporabo SSB modulacije oddajnikov domet precej širši .

Frekvenčna in fazna modulacija

V frekvenčni (FM) in fazni modulaciji (PM) se nosilni val spreminja tako, da je sprememba frekvence sorazmerna z drugim signalom, ki se spreminja s časom. V radijski uporabi se zmanjšajo šumi in motnje v primerjavi z AM zaradi močno povečane pasovne širine.

Razvrstitev prenosov signala


Mednarodna telekomunikacijska zveza uporablja mednarodno dogovorjen sistem za razvrščanje radijskih signalov. Vsaka vrsta prenosa radijskega signala je razvrščena glede na pasovno širino, tip modulacije nosilca, vrste signala in vrste informacije, ki so posredovane na nosilni signal. Razvrstitev temelji na značilnosti signalov ne glede na uporabo oddajnika. Signali so razvrščeni in označeni glede na njihove osnovne značilnosti in glede na dodatne lastnosti.

Osnovne značilnosti so:

1) prvi simbol - tip modulacije glavnega nosilca;

N - nemoduliran nosilec
A - dvostranska amplitudna modulacija
H - enostranska s popolnim nosilcem
R - enostranska z omejenim ali s spremenljivim nosilcem
J - enostranska s strjenim nosilnim signalom
F - frekvenčna modulacija
G - fazna modulacija

2) drugi simbol - vrsta signala;

0 - Nemoduliran signal
1 - En kanal, ki vsebuje digitalne informacije, brez pod-nosilca
2 - En kanal, ki vsebuje digitalne informacije z uporabo pod-nosilca
3 - En kanal, ki vsebuje analogne podatke

3) tretji simbol – vrsta posredovane informacije

N – Ni informacije
A - Slišna telegrafija (npr. uporaba Morsejeve kode)
B - Avtomatska telegrafija, ki se lahko dekodira strojno (npr. Telex)
C - Faksimile
D – Prenos podatkov, telemetrija ali daljinsko upravljanje (npr. digitalni prenos podatkov)
E - Telefonija (npr. govor ali glasba)
F - Video (npr. televizijski signali)

Nekatere MF/HF pomorske radijske postaje dajejo uporabniku možnost izbire prenosa signala. V GMDSS za RT na MF in HF pasovih se uporablja "J3E" način prenosa. DSC (Digitalni selektivni klic) sistem izkorišča "F1B/J2B" način prenosa na MF/HF pasovih.
Last modified: Saturday, 25 April 2020, 7:50 PM