Satelitske komunikacije na morju so možne preko več različnih sistemov, vendar pa samo GMDSS sistemi zagotavljajo 100 % zanesljivost, kar je še posebej pomembno v akcijah iskanja in reševanja (SAR komunikacije). Če uporabljamo cenejše sisteme, je potrebno upoštevati njihove omejitve in stopnjo zanesljivosti. V praksi to pomeni, da bo uporabnik imel poceni komercialne klice (ki sicer ne bodo vedno in povsod na voljo), v primeru stiske pa se lahko zgodi, da klic v stiski ne bo odposlan.


Inmarsat


Mednarodna pomorska satelitska organizacija (Inmarsat) je povezana s sistemom GMDSS tako, da zagotavlja vse potrebno za nemoteno oddajanje in sprejemanje sporočil za varnost in stisko prek štirih geostacionarnih satelitov, nameščenih na položaje nad ekvatorjem. Inmarsat je zasebno podjetje.

Področju, ki ga pokrivajo Inmarsatovi sateliti, rečemo tudi oceansko področje (regija). Ta področja so:

• Vzhodni Atlantik (AOR-E),
• Pacifik (POR),
• Indijski ocean (IOR) in
• Zahodni Atlantik (AOR-W).



inmarsat


Pokritosti s satelitskim signalom ni v polarnih področjih. Direktni signal, ki je predpogoj za delovanje sistema, je nad 70 stopinj severno in južno mogoč samo izjemoma (satelit mora biti vsaj 5 stopinj nad obzorjem).

Samo trije Inmarsatovi sistemi so narejeni tako, da zagotavljajo potrebne GMDSS funkcije. To so Inmarsat-B, Inmarsat-C in Inmarsat-Fleet (F 77).

Sistem Inmarsat je prvenstveno namenjen uporabnikom v GMDSS področju A3. Klici v stiski z ladijskih Inmarsat postaj imajo absolutno prednost in se samodejno preusmerjajo v koordinacijske centre za reševanje na morju (RCCs).

Sistem Inmarsat torej omogoča klice v sili z ladij v morje na dolge razdalje. Sistem omogoča tudi pošiljanje obvestil o stiski s kopnega na ladjo prek EGC, ki je del Inmarsat-C terminala, oziroma prek teleksa na Inmarsat-Fleet ali Inmarsat-B terminalih.

Tretja funkcija satelitskega sistema je poenostaviti komunikacijo med operacijo iskanja in reševanja (SAR).

Četrta funkcija satelitskega sistema je posredovanje informacij, pomembnih za varnost na morju (MSI). Ta proces lahko deluje na dva načina. V prvem primeru obalne postaje opozarjajo ladje, v drugem pa ladje seznanjajo postaje na kopnem v zvezi z nevarnostmi za plovbo ali drugimi, na primer meteorološkimi, nevarnostmi.

Nenazadnje pa se lahko satelitski sistemi (v tem primeru vsi) uporabijo za splošno komuniciranje ladje s kopnim (ali drugo ladjo) preko telefona, telefaksa, teleksa, e-maila itd., da v morebitni krizni situaciji uporabimo strokovne nasvete ali ostale potrebne podatke, ki nam jih da druga postaja.

Različni sistemi se uporabljajo za različne namene. Pri nabavi igra pomembno vlogo skladnost z GMDSS sistemom, zmožnost sprejema dovolj močnega signala in nenazadnje teža. Zanesljivejši sistemi potrebujejo večjo anteno, ki pa na manjših plovilih poslabša stabilnost plovila.
Inmarsat-C se uporablja samo za krajša sporočila, kot so teleks, e-mail itd. Na drugi strani pa je strošek za uporabnika relativno nizek. Ta naprava je primerna za vsa plovila.

Inmarsat-B sistem je bolj zmogljiv in tudi dražji, tako da se uporablja za vse vrste komunikacij, vključno z glasovnimi in obsežnimi prenosi podatkov. Večje zmogljivosti potrebujejo obsežnejšo opremo - antena, na primer, je precej večja in težja - in zato sistem ni primeren za majhna plovila.

Inmarsat-Fleet sistem ima več prednosti. Sposobnost komuniciranja je odvisna od tega, kakšna antena (velikosti 33 [cm], 55 in 77) je v uporabi. Glede na anteno se postaje tudi imenujejo Fleet 33, Fleet 55 in Fleet 77. Vse tri omogočajo govorno komunikacijo, vendar je zmogljivost prenosa podatkov zelo odvisna od velikosti antene. Moč satelitskega signala je z usmerjenim snopom posebej osredotočena na omejeno geografsko območje na Zemlji. Drugače rečeno, manjša kot je antena, bolj usmerjen snop je potreben. Zato imajo širše antene širši sprejemni snop in omogočajo boljši sprejem šibkejših signalov. Z vidika GMDSS velja, da postaje Fleet 33 in Fleet 55 ne zagotavljajo po vsem svetu sprejema dovolj močnega signala in zato niso 100 % zanesljive. Fleet 33 je primeren predvsem za majhna plovila.

Inmarsat-M in Inmarsat-mini M postaje so lažje in s tem omogočajo širšo uporabo tudi na manjših plovilih. Ta sistema nista skladna z GMDSS zahtevami. Imata pa prednost v majhnosti opreme, kar je pomembno zlasti v zvezi z anteno, in se lahko uporabljata za govorno komunikacijo kot tudi za pošiljanje nekaj besedila. Čeprav Inmarsat-M vključuje dvosmerno telefoniranje, faks in prenos manjših računalniških sporočil, nima možnosti za sprejem teleksa. Zato, kar je najpomembnejše, kljub veliki uporabnosti za manjša plovila ne izpolnjuje zahtev GMDSS za sprejemanje klicev v sili in zato ni del sistema GMDSS.



Inmarsatov zemeljski segment


LES/CES

Kopenske zemeljske postaje (Land Earth Station - LES), imenovane tudi obalne zemeljske postaje (Coast Earth Station - CES), so v lasti in upravljanju ponudnikov telekomunikacijskih storitev v različnih državah po svetu. LES postaje lahko pokrivajo eno ali več oceanskih področij.

LES deluje kot mednarodna stična točka, ki posreduje sporočila: z ladje na kopno, od obale do ladje ter z ladje na ladjo. Sporočila, poslana z ladje, tako gredo prek LES-a kamorkoli po svetu.

Poleg zagotavljanja normalne komunikacije ima vsaka LES postaja neposredno povezavo s koordinacijskim centrom za reševanje na morju (MRCC) za komunikacije v stiski. Obenem lahko LES zagotovi tudi povezavo z zdravstvenim centrom, če plovilo potrebuje zdravniški nasvet.

Seznam MRCC in njihovo povezavo z LES postajami je v prilogah.


SCC, NOC in NCS


V vsakem oceanskem področju ima določena LES postaja posebno vlogo, in sicer usklajevanje delovanja omrežja (Network Coordination Station - NCS). Vloga NCS je, da razporedi prost (nezaseden) kanal, preko katerega ladje vzpostavijo zvezo z LES. NCS obvladuje vse delovne kanale na določenem satelitu. Tako skrbi, da določene LES ne držijo kanala, ko ni nobene povezave. Na ta način je uporaba satelitskih storitev najbolj učinkovita.

Tudi dve drugi LES postaji imata posebno vlogo, in sicer: omrežni operativni center (Network Operations Center - NOC), ki skrbi za delovanje celotnega procesa znotraj komunikacijskega omrežja, ter satelitski kontrolni center (Satellite Control Center – SCC), ki je odgovoren za delovanje in nameščanje satelitov v vseh štirih oceanskih področjih.

SCC, NOC in NCS so medsebojno povezani, da se zagotovi nemoteno in zanesljivo delovanje komunikacijskega omrežja znotraj sistema Inmarsat. Satelitski kontrolni center (SCC) in omrežni operativni center (NOC) sta na sedežu INMARSATA v Londonu.


SES in MES


Postaja na krovu plovila je znana kot Ship Earth Station (SES). Znotraj sistema Inmarsat imajo tudi kopenski mobilni uporabniki ali letala svojo postajo, za katero se uporablja izraz mobilna zemeljska postaja (MES). Ko želi SES/MES vzpostaviti povezavo preko satelita, mora klic vključevati identiteto LES postaje, preko katere želi klicatelj vzpostaviti zvezo. NCS dodeli delovni kanal in usmeri SES in LES na dodeljeni kanal.


Last modified: Saturday, 25 April 2020, 7:50 PM