Za napajanje GMDSS komunikacijskih naprav se praviloma uporabljajo baterije (pri večjih ladjah se za nekatere naprave uporabljajo samo kot rezervni vir energije). V primeru, da so baterije prazne, GMDSS komunikacijske naprave ne delujejo, česar si nikakor ne smemo dovoliti, saj lahko na morju vsak trenutek zaidemo v stisko. Zato moramo baterije redno vzdrževati.
Baterije shranjujejo električno energijo v obliki kemijske energije. Elektrika, ki jo proizvaja baterija, je posledica kemijske reakcije. Baterija proizvaja elektriko vse dokler se v njej ne izrabijo vse potrebne kemijske sestavine.
Značilnosti baterij
Večina baterij je sestavljenih iz posameznih celic. Vsaka baterija in tudi vsaka posamezna celica ima dva pola, pozitivnega (+) in negativnega (-) ter svojo nominalno električno napetost. Enota za električno napetost je V (volt).
Kapaciteta baterije nam pove, koliko energije je lahko shranjene v njej. Kapaciteto baterije izrazimo s tokom, izraženim v A (amperih), ki ga lahko baterija proizvaja določeno število ur. Enota za kapiciteto je Ah (amper ura). Npr. polna baterija z oznako 50 Ah lahko napaja 50 ampersko napravo eno uro. Baterije izgubljajo svojo kapaciteto že samo v stanju pripravljenosti na njihovo uporabo.
Baterije so ponavadi med sabo povezane serijsko in/ali paralelno, da lahko skupaj dosežejo značilnosti (napetost, tok, kapaciteta) potrebne za napajanje določene naprave.
Vrste baterij
Na vsakem plovilu se nahajata dve vrsti baterij oziroma celic, primarne in sekundarne.
Vrsta celic
|
Področje uporabe
|
Lahko jih ponovno napolnimo
|
| Primarne celice |
EPIRB, SART, ... | Ne |
| Sekundarne celice |
Glavna baterija (za VHF radijsko postajo, NAVTEX sprejemnik, ...), ročna VHF radijska postaja, ... |
Da |
Vrste celic
Primarne celice
Primarnih celic ne moremo ponovno napolniti. Primarne celice so napolnjene z različnimi kemičnimi snovmi, ki ne omogočajo povratne reakcije. Ko se torej izrabijo vse potrebne kemične sestavine, je baterija neuporabna.

Primarne celice
Na plovilih se uporablja naslednjih pet najpogostejših vrst primarnih celic/baterij.
Ogljik cinkove baterije
Prednost teh baterij je, da so poceni, toda letno brez njihove uporabe izgubijo 15% svoje kapacitete. Izpraznjene jih nikoli ne smemo pustiti v napravah, ki jih napajajo, saj izpraznjene običajno izpuščajo korozivne snovi, ki lahko naprave hudo poškodujejo.
Alkal manganske baterije
To so vsem dobro poznane baterije, ki v vsakem domu napajajo večino naprav, npr. "Duracell".
Merkurijeve baterije
Te baterije se trenutno uporabljajo redko zaradi okoljskih problemov pri odlaganja izrabljenih baterij.
Srebro oksidne baterije
Te baterije so znane kot majhne srebrne ploščato-okrogle baterije, ki jih uporabljamo v urah, kalkulatorjih in kot baterije, ki napajajo spominske celice nekaterih naprav.
Litij mangan dioksidne baterije
Li-MnO2 so najsodobnejše baterije z največjo kapaciteto. Običajno letno brez njihove uporabe izgubijo manj kot 2% svoje kapacitete. Zaradi svoje dolge življenjske dobe so idealne kot rezervne baterije in kot osnovne baterije za EPIRB boje in SART transponderje.
Sekundarne celice
Sekundarne celice lahko ponovno napolnimo. Zato pravimo, da lahko v njih shranjujejmo (akumuliramo) električno energijo. Na plovilih jih uporabljamo za napajanje ladijskih električnih naprav kot je npr. VHF radijska postaja in jih lahko ponovno napolnimo s pomočjo motorja plovila, generatorja ali napajalnega kabla, ki je povezan z običajno električno vtičnico. Polnitev baterije v njej povzroči povratni kemijski proces.

Baterija iz sekundarnih celic
Na plovilih se uporablja naslednjih pet najpogostejših vrst sekundarnih celic/baterij.
Svinčene baterije
Te so najbolj uporabljane večje baterije, ki se jih lahko ponovno napolni, npr. baterija v avtomobilih. Vsaka baterija je sestavljena iz vrste manjših samostojnih celic, ki imajo nominalno napetost 2 V. Večina baterij je sestavljenih iz treh ali šestih celic, ki skupaj zagotavljajo kapaciteto 6 ali 12 V. Skupine celic so nato povezane v baterijo da le ta doseže željeno kapaciteto. Na večini plovil se uporablja 12 ali 24 V baterija.
Svinčene celice so sestavljene iz vrste svinčevih ploščic, ki so potopljene v elektrolitsko tekočino (sulfatno kislino).
Svinčeve baterije se veliko uporabljajo, ker so poceni in ker lahko zagotovijo visok tok, npr. za zagon motorja.
Gel baterijeTe baterije so moderna različica svinčenih baterij. Kot nam že samo ime pove, so elektroliti v teh baterijah v obliki gela in ne obliki tekočine.
Nikelj kadmijeve / Nikelj metal hidridne baterije
NiCd baterije imajo enak okoljski problem odlaganja kot merkurijeve baterije.
Litij ionske baterije
Te baterije so zelo drage. Uporabljajo se tam, kjer se potrebuje veliko energije, hkrati pa je potrebno zagotoviti čim manjšo težo baterije.
Vzdrževanje baterij
Stopnjo napolnjenosti baterij (sekundarnih celic) je potrebno preverjati redno. Priporočena je vsakodnevna kontrola stopnje napolnjenosti vseh sekundarnih celic z voltmetrom, v primeru uporabe svinčenih baterij odprtega tipa, pa je v njih potrebno z aerometrom vsaj enkrat mesečno izmeriti tudi gostoto elektrolita in rezultate kontrole ustrezno zabeležiti.
Posadka mora biti seznanjena z napravami, ki vsebujejo baterije (primarne celice) in jih mora redno preverjati zaradi morebitnega puščanja ter jih nadomeščati po preteku datuma uporabe. Na plovilu je potrebno imeti tudi rezervne baterije.
Zahteve SOLAS konvencije
Vsa SOLAS plovila morajo zagotoviti rezervni vir energije za napajanje radijskih komunikacijskih naprav za primere klicev v stiski in varnostnih klicev, če se okvari glavni vir energije na plovilu. Rezervni vir energije mora zagotoviti napajanje za delovanje VHF radijske postaje ter MF/HF radijske postaje ali INMARSAT opreme (v skladu z zahtevano opremo za določeno področje plovbe).
Kapaciteta rezervnega vira energije mora zadostovati za popolno delovanje vseh potrebnih radijskih komunikacijskih naprav za določen omenjen čas:
- ladje s pomožnim generatojem: 1 uro
- ladje brez pomožnega generatorja: 6 ur
Baterije moramo biti zmožni ponovno napolniti do zahtevanega minimuma v desetih urah. Kapaciteto baterij je potrebno z ustrezno metodo preverjati v rednih intervalih, ki ne smejo biti daljši od 12 mesecev.